Odgovor:

V postopku dedovanja mora zapuščinsko sodišče poskrbeti za interese oseb, ki ne morejo same skrbeti za svoje zadeve, torej za osebe, ki jim je formalno odvzeta ali omejena poslovna sposobnost.

Zakon o dedovanju ne določa pravil o procesni sposobnosti strank in udeležencev v zapuščinskem postopku. Zato se tu uporabljajo določbe Zakona o pravdnem postopku o pravdni sposobnosti.

Sodišče mora med postopkom ves čas po uradni dolžnosti paziti, ali je tisti, ki nastopa kot stranka, lahko pravdna stranka in ali je pravdno sposoben, ali zastopa pravdno nesposobno stranko njen zakoniti zastopnik, in ali ima zakoniti zastopnik posebno dovoljenje, kadar je to potrebno, in ali stranko zastopa pooblaščenec, določen v tretjem odstavku 86. člena tega zakona oziroma v tretjem odstavku 87. člena tega zakona.

Sodišče mora tako poskrbeti za interese oseb, ki ne morejo same skrbeti za svoje zadeve.

Če mama nima zakonitega zastopnika, sodišče od organa, ki je pristojen za socialne zadeve, bo sodišče zahtevalo, da ji postavi skrbnika.

Lahko pa zapuščinsko sodišče postavi udeležencu tudi začasnega zastopnika, če se med postopkom izkaže, da bi reden postopek s postavitvijo zakonitega zastopnika predolgo trajal in bi zaradi tega za katerega izmed udeležencev lahko nastale škodljive posledice.

Več lahko preberete na spodnjih povezavah:

Informiran.si -  Odgovori na pogosta vprašanja o dedovanju.

Informiran.si -  Najpomembnejše informacije o oporoki, ki jih morate nujno poznati, da lahko sestavite veljavno oporoko.

Informiran.si -  Kako poteka dedovanje, če ni oporoke?

Informiran.si -  Kaj pri dedovanju pomeni nujni delež?

Pravni e-Priročnik - Kako sestaviti oporoko

Pravni e-Priročnik - Najpomembnejše informacije o dedovanju