Odgovor:

Izročilno pogodbo opredeljuje Obligacijski zakonik (OZ) v členih 546 - 556.

Z izročilno pogodbo se izročitelj zaveže, da bo izročil in razdelil svoje premoženje svojim potomcem, posvojencem ter njihovim potomcem.

Ko prednik, ki je za življenja izročil in razdelil svoje premoženje, umre, je njegova zapuščina samo tisto premoženje, ki ni bilo zajeto z izročitvijo in razdelitvijo, in tisto premoženje, ki ga je pridobil pozneje.

Premoženje, ki so ga njegovi potomci prej pridobili z izročitvijo in razdelitvijo, ne spada v njegovo zapuščino in se ne upošteva pri ugotavljanju njene vrednosti.

Pogodba je veljavna le tedaj, če se z njo strinjajo in jo podpišejo vsi izročiteljevi potomci, sklenjena pa mora biti v obliki notarskega zapisa.

Oseba, ki mu je bilo premoženje izročeno, mora upoštevati določila sklenjene pogodbe. Torej je pomembno vedeti, kaj sklenjena izročilna pogodba dejansko določa.

Izročitelj lahko tako zadrži zase ali za svojega zakonca, za oba ali za koga drugega pravico užitka vsega izročenega premoženja ali dela premoženja, ali si izgovori dosmrtno rento v naravi ali v denarju, dosmrtno preživljanje ali kakšno drugo nadomestilo.

Če sta užitek ali dosmrtna renta dogovorjena za izročitelja in njegovega zakonca skupaj, gre v primeru smrti enega od njiju užitek oziroma renta v celoti drugemu do njegove smrti, če ni kaj drugega dogovorjeno ali če iz okoliščin primera ne izhaja kaj drugega.

Potomci, med katere je izročitelj razdelil svoje premoženje, niso odgovorni za njegove dolgove, če ni bilo ob izročitvi in razdelitvi določeno kaj drugega.

Izročitelj lahko prekliče pogodbo zaradi hude nehvaležnosti, če se po njeni sklenitvi potomec proti njemu ali njegovemu bližnjemu obnaša tako, da bi bilo po temeljnih moralnih načelih nepravično, da bi ta prejeto obdržal. To lahko stori tudi, če potomec ne daje njemu ali komu drugemu preživnine, ki je bila dogovorjena s pogodbo o izročitvi in razdelitvi in če ne poravna izročiteljevih dolgov, katerih poravnava mu je bila v tej pogodbi naložena.

Potomec, ki je moral vrniti izročitelju to, kar je prejel ob izročitvi in razdelitvi, lahko zahteva svoj nujni delež po izročiteljevi smrti, če ni razdedinjen, ali nevreden, da bi dedoval po izročitelju, ali če se ni odpovedal dediščini.

Več lahko preberete v spodnjih člankih:

Informiran.si - Kako poteka dedovanje, če ni oporoke?

Informiran.si - Odgovori na pogosta vprašanja o dedovanju.

Informiran.si - Kakšen je davek če nekaj dobimo oz. podedujemo?

Informiran.si - Najpomembnejše informacije o oporoki, ki jih morate nujno poznati, da lahko sestavite veljavno oporoko.