Odgovor:

Zelo težko.

Temu, da bi nujni dedič ne bi mogel zahtevati nujnega deleža, ker z oporoko ni dobil ničesar, bi se lahko izognili, če bi tega dediča v oporoki razdedinili.

Razdedinjenje je dovoljeno, če zapustnik to navede v oporoki (e-obrazec: Oporoka) in če so izpolnjeni pogoji za razdedinjenje, ki jih navaja Zakon o dedovanju:

42. člen

(1) Oporočitelj lahko razdedini dediča, ki ima pravico do nujnega deleža:

1.      če se je ta s kršitvijo kakšne zakonite ali moralne dolžnosti huje pregrešil nad zapustnikom;

2.      če je naklepoma storil kakšno hujše kaznivo dejanje zoper njega ali zoper njegovega zakonca, otroka, posvojenca, ali starše;

3.      če se je vdal brezdelju in nepoštenemu življenju.

Razdedinjenje je lahko popolno ali delno.

Pogoji za veljavnost razdedinjenja

43. člen

(1) Oporočitelj, ki namerava kakšnega dediča razdediniti, mora to izraziti v oporoki na nedvomen način, koristno pa je tudi, da navede razlog za razdedinjenje.

(2) Razlog za razdedinjenje mora biti podan takrat, ko je bila oporoka napravljena, razlog iz 3. točke prejšnjega člena pa tudi takrat, ko je oporočitelj umrl.

(3) Če nastane spor o utemeljenosti razdedinjenja, mora utemeljenost dokazati tisti, ki se na razdedinjenje sklicuje.

Posledice razdedinjenja

44. člen

Z razdedinjenjem izgubi dedič dedne pravice v obsegu razdedinjenja, pravice drugih oseb, ki lahko dedujejo po zapustniku, pa se določijo, kot da bi bil razdedinjeni umrl pred zapustnikom.

Več informacij o tem boste našli na spodnjih povezavah:

Informiran.si - Odgovori na pogosta vprašanja o dedovanju.

Informiran.si - Kako poteka dedovanje, če ni oporoke?

Informiran.si - Najpomembnejše informacije o oporoki, ki jih morate nujno poznati, da lahko sestavite veljavno oporoko.