Odgovor:

Kazenski zakonik v 194. členu določa, da se, kdor ne daje preživnine za osebo, ki jo po zakonu mora preživljati in za katero je višina njegove preživninske obveznosti določena z izvršilnim naslovom, čeprav bi to zmogel, kaznuje z zaporom do enega leta.

Če je zaradi dejanja iz prejšnjega odstavka ogroženo ali bi lahko bilo ogroženo preživljanje upravičenca ali če se storilec izmika dajati preživnino, se kaznuje z zaporom do treh let.

Kazenski zakonik prav tako določa, da se, v primerih, ko je kaznivo dejanje iz poglavij zoper življenje in telo, zoper človekove pravice in svoboščine, zoper spolno nedotakljivost ali drugo kaznivo dejanje iz tega zakonika z znaki nasilja izvršeno zoper mladoletno osebo, se glede načina kazenskega pregona ne uporabljajo določbe tega zakonika o vložitvi predloga ali zasebne tožbe in se storilca preganja po uradni dolžnosti. Kaznivo dejanje neplačevanja preživnine se tako preganja po uradni dolžnosti.

Ovadbo za kaznjivo dejanje lahko državnemu tožilcu, policiji ali sodišču med drugim naznani tako preživninski upravičenec oziroma njegov zakoniti zastopnik (v primerih, ko je preživninski upravičenec mladoleten), ali Javni štipendijski, razvojni, invalidski in preživninski sklad Republike Slovenije.