Odgovor:

Ali je dejansko prišlo do kaznivega dejanja, je potrebno presoditi v vsakem primeru posebej.

Zanikanje obstoja pravnega razmerja z upnikom oziroma obstoja terjatev ima lahko za posledico odškodninsko in kazensko odgovornost dolžnika oziroma njegovih odgovornih oseb.

Poleg tega Kazenski zakonik v 248. členu za krivo izpovedbo določa zaporno kazen do 3. let.

Kriva izpovedba

284. člen

(1) Priča, izvedenec, cenilec, prevajalec ali tolmač, ki pred sodiščem, v postopku o prekršku, parlamentarne preiskave, za ugotavljanje kršitev delovnih obveznosti ali drugih kršitev delovne discipline, v drugem disciplinskem ali upravnem postopku po krivem izpove, izvedenec ali cenilec, ki da lažno pisno mnenje, ali prevajalec, ki da lažni pisni prevod, se kaznuje z zaporom do treh let.

(2) Enako se kaznuje stranka, ki je pri dokazovanju z zaslišanjem strank v pravdnem, nepravdnem, izvršilnem ali upravnem postopku po krivem izpovedala, in je sodišče ali drug pristojni organ na to izpovedbo oprlo svojo odločbo v tem postopku.

(3) Za krivo izpovedbo v kazenskem postopku se storilec kaznuje z zaporom do petih let.

(4) Če ima dejanje iz prejšnjega odstavka posebno hude posledice za obdolženca, se storilec kaznuje z zaporom od enega do osmih let.

(5) Če storilec prostovoljno prekliče svojo krivo izpovedbo, preden se izda dokončna odločba, se kaznuje z denarno kaznijo, sme pa se mu tudi odpustiti kazen.

Več o tem si lahko preberete v spodnjih člankih:

Informiran.si - Odgovori na pogosta vprašanja v povezavi z izvršbo.

Informiran.si - Kako podati ugovor zoper sklep o izvršbi?