Odgovor:

Kolikor razumemo Vaše vprašanje upravnik iz sredstev, ki so na rčunu rezervnega sklada, zalaga izvršilne stroške za izvršbe, ki jih vlaga zoper neplačnike, torej etažne lastnike in najemnike stanovanj.

Upravljanje z rezervnim skladom določata Stanovanjski zakon (SZ-1) in Pravilnik o upravljanju večstanovanjskih stavb.

Pravilnik določa, da med posle rednega upravljanja sodijo odločitve v zvezi z  rezervnim skladom in odločanje o morebitnem povečanju prispevka lastnikov v rezervni sklad.

Po določbah Stanovanjskega zakona (SZ-1) (42. člen) mora upravnik zagotoviti, da se vsa vplačila etažnih lastnikov v rezervni sklad vodijo na posebnem transakcijskem računu. Z denarnimi sredstvi rezervnega sklada gospodari upravnik (43. člen).

44. člen Stanovanjskega zakona (SZ-1) določa, da je sredstva rezervnega sklada mogoče uporabiti samo za poravnavo stroškov vzdrževanja, ki so predvideni v sprejetem načrtu vzdrževanja, kakor tudi za dela, vezana na učinkovitejšo rabo energije, za plačilo izboljšav, nujnih vzdrževalnih del, za odplačevanje v te namene najetih posojil in za zalaganje stroškov izterjave plačil v rezervni sklad.

Nujna vzdrževalna dela so vzdrževalna dela, ki niso predvidena v načrtu vzdrževanja in s katerimi bi bilo nerazumno odlašati, ker bi njihova neizvedba pomenila znatno poslabšanje pogojev bivanja za vse ali nekatere posamezne ali skupne dele večstanovanjske stavbe ali pa bi zaradi njihove neizvedbe lahko nastala večja škoda na posameznih ali skupnih delih večstanovanjske stavbe oziroma tretjim osebam. Za nujna vzdrževalna dela se štejejo tudi vzdrževalna dela, ki so določena z odločbo iz 28. in 125. člena tega zakona.

Globa za upravnika, ki sklene pogodbo v breme rezervnega sklada v nasprotju zgornjima dvema odstavkom znaša od 5.000 do 125.000 EUR.

Upravnik tako lahko iz rezervnega sklada zalaga stroške izvršbe neplačanih plačil v rezervni sklad. Ali je dejansko prišlo do kršitve s strani upravnika tudi v Vašem konkretnem primeru, pa bi bilo potrebno preveriti bolj podrobno.