Odgovor:

Izvršitelj je disciplinsko odgovoren, če pri opravljanju službe izvršitelja krši določbe tega zakona oziroma drugih predpisov, ali če s katerimkoli svojim ravnanjem krni ugled službe izvršitelja.

Dejanja, ki pomenijo kršitev ugleda izvršiteljev, določa statut zbornice v 26. členu:

26. člen
Dejanja, ki pomenijo kršitev ugleda izvršiteljev so, če izvršitelj:

1. sklepa pogodbe z upniki,
2. se pri opravljanju izvršiteljskih dejanj neprimerno obnaša,
3. ne spoštuje v zadostni meri dostojanstva dolžnika ali upnika,
4. z dolžnikovim premoženjem ne ravna kot dober gospodar,
5. ni primerno oblečen in urejen,
6. ne varuje zaupnih podatkov,
7. ne zagotavlja dela v urejenih prostorih,
8. javno ocenjuje delo drugih izvršiteljev,
9. se izmika odgovornostim, ki mu jih zaupajo organi zbornice,
10. na katerikoli način, s svojimi dejanji ali njih opustitvijo ruši ugled zbornice in izvršiteljstva.

Uvedbo disciplinskega postopka lahko predlaga zbornica, predsednik okrajnega sodišča, predsednik okrožnega sodišča, predsednik višjega sodišča in stranke v izvršilnem postopku, v katerem je izvršitelj opravljal dejanja izvršbe ali zavarovanja.

Predlog za uvedbo disciplinskega postopka zoper izvršitelja se vloži pri ministrstvu, pristojnem za pravosodje (v nadaljnjem besedilu: ministrstvo).

Predlog mora biti razumljiv in mora obsegati vse, kar je treba, da se lahko obravnava, predvsem pa: osebno ime in sedež izvršitelja, zoper katerega naj se uvede disciplinski postopek, opravilna številka izvršilne zadeve (če gre za izvršilno zadevo) ter navedba sodišča, ki zadevo obravnava, navedba dejanskega stanja očitane disciplinske kršitve oziroma dejanja, s katerim naj bi izvršitelj krnil ugled izvršiteljske službe, morebitne dokaze oziroma navedbe o obstoju dokazov glede očitane kršitve, osebno ime, naslov ter podpis vlagatelja.

Nadzor nad zakonitostjo opravljanja službe izvršitelja v zvezi z zadevami, ki jih je sodišče s sklepom dodelilo izvršitelju, opravlja predsednik sodišča, ki je imenovalo izvršitelja.