Odgovor:

Izvršitelj začne opravljati neposredna dejanja izvršbe in zavarovanja po prejemu akta, s katerim je na podlagi zakona določen za izvršitelja v konkretni zadevi. Običajno je to sklep sodišča o izvršbi ali zavarovanju.

Izvršitelj običajno pred opravo posameznega izvršilnega dejanja v postopkih sodne izvršbe in zavarovanja upnika pozove na plačilo varščine. Izvršitelj mora mora najkasneje v tridesetih dneh po prejemu varščine na skrbniški račun začeti z opravo izvršilnega dejanja, denimo rubeža premičnin, za katerega je bila varščina plačana.

Če je to potrebno za opravo rubeža, sme izvršitelj preiskati poslovne prostore, skladišča, gospodarska poslopja, stanovanje, v katerem stanuje dolžnik in druge prostore dolžnika. Izvršitelj sme pri tem odpreti zaprta vhodna in sobna vrata, zaprto embalažo in druge zaprte stvari dolžnika ter odstraniti morebitne druge ovire.

V kolikor dolžnik ne želi omogočiti dostopa (denimo v zaklenjene prostore), lahko na podlagi odredbe sodišča ali odločbe pristojnega organa, izvršitelj opravi nasilen vstop.

Izvršitelj je pri opravi izvršilnih dejanj dolžan storiti vse potrebno, da se zagotovi red in mir, zlasti če je to potrebno, da se preprečijo zastraševanja, zavlačevanja ali nedopustni dogovori na dražbi. Če se taka dejanja nadaljujejo kljub opozorilu oziroma opominu lahko izvršitelj odredi tudi odstranitev oseb, ki opravo izvršilnega dejanja motijo ali se nedostojno obnašajo, ne glede na to, ali so stranke oziroma udeleženci postopka izvršbe. Zaradi izvršitve teh odredb si lahko izvršitelj zagotovi tudi pomoč policije.

Če pristojni organ določi, kolikokrat naj izvršitelj poskusi z opravo posameznega izvršilnega dejanja, mora izvršitelj v primeru neuspele oprave dejanja slednje ponoviti tolikokrat, kot je določeno.

Zarubljene stvari praviloma hrani izvršitelj v prostorih, ki so v skladu s predpisi namenjeni za hrambo pri izvršitelju. Zarubljene stvari se lahko pusti ali izroči v hrambo pri dolžniku, če je to zahteval upnik ali pristojni organ. Zarubljene stvari se lahko pusti pri dolžniku tudi, če izvršitelj oceni, da bi s prevzemom zarubljenih stvari v hrambo izvršitelja ali pooblaščene tretje osebe nastali nesorazmerno visoki stroški glede na višino upnikove terjatve. Dolžnik z zarubljeno stvarjo ne sme razpolagati, ji ne sme zmanjšati njene vrednosti in je ne sme obremeniti ali uničiti.

Izvršitelj oceni, v kakšnem obsegu je treba opraviti rubež, in preračunati koliko in katere stvari je treba rubiti, da bodo zadostovale za poplačilo upnika. Če je izvršitelj glede obsega rubeža v dvomu, zarubi več in ne manj stvari, kot je po njegovi oceni potrebno. 

Rubež stvari se opravi tako, da jih izvršitelj vidno označi, da so zarubljene, o njih sestavi rubežni zapisnik ter odvzame listine, s katerimi se dokazuje lastništvo zarubljene premičnine, in registrske označbe za to premičnino, če jih najde oziroma če je to mogoče opraviti brez večjih stroškov.

Stvari se prodajo na javni dražbi ali z neposredno pogodbo med kupcem in izvršiteljem, oziroma prek osebe, ki opravlja komisijske posle. Na prvi dražbi zarubljenih stvari ni dovoljeno prodati pod ocenjeno vrednostjo. Če na prvi dražbi ni dosežena cena, enaka ocenjeni vrednosti, določi izvršitelj na predlog stranke novo dražbo, na kateri se smejo stvari prodati pod ocenjeno vrednostjo, vendar ne pod tretjino te vrednosti.

Glede groženj izvršitelja.

Izvršitelj mora izvršilna dejanja izvršitelj opravljati s skrbnostjo dobrega strokovnjaka in na način, s katerim se najhitreje in najbolj učinkovito doseže poplačilo upnika oziroma izvršitev ali zavarovanje dolžnikove obveznosti, pri čemer mora spoštovati dostojanstvo dolžnika, članov njegovega gospodinjstva in drugih oseb ter jim ne sme povzročiti nepotrebne škode ter stroškov.

Pred začetkom oprave izvršilnega dejanja mora izvršitelj dolžnika, pozvati k prostovoljni izpolnitvi obveznosti. Torej vas je izvršitelj dolžan pozvati k izpolnitvi obveznosti. Pri tem vas je dolžan pozvati k izpolnitvi celotne obveznosti, ne samo izvršilnih stroškov.

Izvršilni stroški se namreč poravnajo iz zarubljenega premoženja. V kolikor tega ni, se poravnajo iz varščine oz. jih poravna upnik, dolžnik pa jih je nato dolžan poravnati upniku.

Več informacij najdete spodaj:

Informiran.si - Odgovori na pogosta vprašanja v povezavi z izvršbo.