Odgovor:

Po omejitvah 102. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju je na dolžnikove denarne prejemke, ki se v skladu z zakonom, ki ureja dohodnino, štejejo za dohodek iz delovnega razmerja, ter na odškodnino iz naslova izgube ali zmanjšanja delovne sposobnosti je mogoče seči:

1. za denarne terjatve, razen za terjatve, navedene v 2. točki tega odstavka, do dveh tretjin prejemkov, na katere se seže z izvršbo, vendar tako, da dolžniku ostane najmanj znesek v višini 76% minimalne plače, če dolžnik preživlja družinskega člana ali drugo osebo, ki jo mora preživljati po zakonu, pa tudi znesek v višini prejemka, določenega za osebo, ki jo preživlja dolžnik, po merilih, ki jih določa zakon, ki ureja socialno varstvene prejemke, za dodelitev denarne socialne pomoči;

2. za terjatve iz naslova zakonite preživnine in odškodnine za izgubljeno preživnino zaradi smrti tistega, ki jo je dajal, do dveh tretjin prejemkov, na katere se seže z izvršbo, vendar tako, da dolžniku ostane najmanj znesek v višini 50% minimalne plače, če dolžnik preživlja družinskega člana ali drugo osebo, ki jo mora preživljati po zakonu, pa tudi znesek v višini prejemka, določenega za osebo, ki jo preživlja dolžnik, po merilih, ki jih določa zakon, ki ureja socialno varstvene prejemke, za dodelitev denarne socialne pomoči.

Rubež plače se tako opravi, do dveh tretjin višine plače, vendar tako, da dolžniku ostane najmanj znesek v višini 76% (bruto) minimalne plače. Omejitev 76% se tako ne nanaša na znesek vaše plače, ampak na znesek bruto minimalne plače v RS. Na dolžnikove denarne prejemke se lahko poseže upoštevaje omejitve za tekoči mesec. 

Minimalna bruto plača trenutno znaša 804,96 EUR. Omejitev 76% minimalne plače, ki mora ostati dolžniku po izvršbi tako trenutno znaša 611,76 EUR.

Po našem mnenju tako rubež plače pod to omejitvijo ni dopusten. Na sodišče lahko zato vložite predlog za odpravno nepravilnosti.

e-obrazec - Zahteva za odpravo nepravilnosti pri opravljanju izvršbe zaradi rubeža pod minimalno plačo

Dodatno bi bilo smiselno banko opozoriti na določila 134. in 147. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju, ki določata, da sta delodajalec in dolžnikov dolžnik (banka), ki ni ravnal po sklepu o izvršbi ali po prvem ali drugem odstavku 133.a člena tega zakona, in delodajalec, ki ni ravnal po drugem ali tretjem odstavku 133. člena tega zakona, sta odgovorna za škodo, ki jo zaradi tega utrpi upnik.

Organizacija za plačilni promet je odgovorna tudi za škodo, ki je nastala upniku, ker ni ravnala po sklepu o izvršbi oziroma je kršila določbe tega zakona o posredovanju podatkov, vrstnem redu, obsegu in načinu poplačila obveznosti iz sklepa o izvršbi.

Več informacij najdete spodaj:

Informiran.si - Nekaj koristnih nasvetov, ki jih morate kot dolžnik poznati o izvršbi

Informiran.si - Nekaj koristnih nasvetov, kaj storiti, ko smo prezadolženi

Informiran.si - Kako se izogniti hudim posledicam, ki jih lahko prinese izvršba?

Informiran.si - Katere so glavne spremembe, ki jih prinaša novela Zakona o izvršbi in zavarovanju (ZIZ-J)?