Vprašanje:
Odgovor:
102. člen Zakona o izvršbi in zavarovanju določa, da se na dolžnikove denarne prejemke, ki se v skladu z zakonom, ki ureja dohodnino, štejejo za dohodek iz delovnega razmerja za terjatve iz naslova zakonite preživnine in odškodnine za izgubljeno preživnino zaradi smrti tistega, ki jo je dajal, seže do dveh tretjin prejemkov, vendar tako, da dolžniku ostane najmanj znesek v višini 50 % minimalne plače, če dolžnik preživlja družinskega člana ali drugo osebo, ki jo mora preživljati po zakonu, pa tudi znesek v višini prejemka, določenega za osebo, ki jo preživlja dolžnik, po merilih, ki jih določa zakon, ki ureja socialno varstvene prejemke, za dodelitev denarne socialne pomoči.
Te določbe se smiselno uporabljajo tudi za izvršbo na pokojnino, nadomestilo plače, prejemke iz naslova začasne brezposelnosti in druge stalne denarne prejemke, če zakon ne določa drugače.
Kot omenjeno, če dolžnik preživlja družinskega člana ali drugo osebo, ki jo mora preživljati po zakonu, mu mora poleg navedenega ostati tudi znesek v višini prejemka, določenega za osebo, ki jo preživlja dolžnik, po merilih, ki jih določa zakon, ki ureja socialno varstvene prejemke, za dodelitev denarne socialne pomoči.
Upravičenost do višje omejitve iz naslova preživljanja družinskega člana ali druge osebe, ki jo je dolžan preživljati po zakonu, izkazuje dolžnik z javno listino pri izvrševalcu sklepa o izvršbi, kadar to ni mogoče, pa pred sodiščem z zahtevo za odpravo nepravilnosti pri opravljanju izvršbe, ki je prosta plačila sodne takse.
Več o tem lahko preberete v spodnjih člankih:
Informiran.si - Nekaj koristnih nasvetov, ki jih morate kot dolžnik poznati o izvršbi
Informiran.si - Nekaj koristnih nasvetov, kaj storiti, ko smo prezadolženi
Informiran.si - Kako se izogniti hudim posledicam, ki jih lahko prinese izvršba?
Informiran.si - Katere so glavne spremembe, ki jih prinaša novela Zakona o izvršbi in zavarovanju (ZIZ-L)?
