Odgovor:

Delovanje duštev in klubov določa Zakon o društvih (ZDru-1).

Ta določa, da če temeljni akt ne določa drugače, zbor članov skliče zastopnik društva enkrat letno, lahko pa ga kadarkoli skliče tudi petina vseh članov društva.

Če si društvo v temeljnem aktu določi tudi druge organe, mora določiti tudi njihovo sestavo, pristojnosti, odgovornosti, način sprejemanja odločitev, medsebojna razmerja, mandatno dobo ter način izvolitve oziroma imenovanja in razrešitve članov.

Če temeljni akt ne določa drugače, se šteje, da je organ društva sklepčen, če je navzoča več kot polovica vseh članov, odločitve pa so veljavno sprejete, če je zanje glasovala večina navzočih članov.

Če temeljni akt ne določa drugače, o pritožbah zoper odločitve organov društva oziroma zastopnika društva odloča zbor članov.

Vsak član društva ima pravico v roku enega leta od sprejetja dokončne odločitve pred sodiščem izpodbijati odločitve organov društva, ki so bile sprejete v nasprotju z zakonom ali temeljnim ali drugim splošnim aktom društva. Enako pravico ima tudi oseba, ki ji je bila prošnja za sprejem v članstvo društva zavrnjena.

Izpodbijanje odločitev organov društva pred sodiščem ni dopustno, če pred tem ni odločal zbor članov. Če društvo o pritožbi ne odloči v roku treh mesecev od prejema pritožbe, se šteje, da je pritožba zavrnjena.