Odgovor:

Pri overitvi gre za potrditev pristnosti lastnega podpisa osebe. V grobem se z overitvijo preveri, ali je oseba, ki je dokument podpisala res ta, za katero se izdaja.

Overitev na upravni enoti je enakovredna notarski overitvi, pri čemer je namenjena zgolj uporabi v upravnih postopkih. 

V mnogih primerih, denimo pri overitvi zemljiškoknjižnega dovolila, zakon izrecno določa notarsko overitev. V takšnem primeru overitev na upravni enoti ni možna.

Z obligacijskega vidika, torej glede veljavnosti dogovora, ki sta ga sklenili stranki v pogodbi, overitev ni potrebna. Z overitvijo se, kot rečeno, identificirajo stranke pogodbe, kot osebe, ki so pogodbo res podpisale.

Je pa, kot že omenjeno, v nekaterih primerih overitev, oz. notarska overitev podpisov strank na listini izrecno zahtevana in predpisana.