Vprašanje:
Odgovor:
Pri presoji med pravico do zasebnosti in pravico do javnega obveščanja je vedno potrebna presoja vsakega konkretnega primera. Da bi tako konkretneje presodili, da je soglasje potrebno ali ne, bi potrebovali več informacij o konkretni zadevi. Po hitri presoji pa bi ocenili, da bi fotograf vaše soglasje potreboval.
Seveda pa je potrebno vedeti da na konkretno zadevo vpliva več dejavnikov. Med drugimi tudi to, ali gre v vašem primeru za navadnega državljana ali za javno osebnost. Zahteva po spoštovanju zasebnosti se namreč sorazmerno zmanjša ko posameznik sam vstopi v javno življenje.
Podatke javnih osebnosti je načeloma dovoljeno objaviti brez privolitve prizadete osebe, pri čemer se razlikujejo primeri, ko je oseba javno izpostavljena ves čas (politiki, umetniki, igralci, javno-nastopajoči, športniki, ipd) in ko gre za osebe, ki so zanimive za javnost le začasno (zmagovalci tekmovanj, dobitniki v igrah na srečo, storilci kriminalnih dejanj, ipd.).
Kar se tiče objave fotografij je načeloma potrebno pridobiti dovoljenje oz. soglasje fotografirane osebe, dovoljenje pa velja le za dogovorjeni čas, način in namen objave. Ko gre za javno prireditev posameznika ni dovoljeno fotografirati kot osrednji motiv, dovoljeno pa ga je fotografirati kot del prireditve, denimo kot del množice.
Glede kršitve osebnih podatkov v povezavi z objavo fotografij v časopisu, predlagamo, da preberete zgibanko informacijskega pooblaščenca, ki Vam je na voljo tu: Varstvo osebnih podatkov in mediji.
Sam sodni postopek oz. obravnavo v sodni dvorani lajko smatramo kot javno prireditev.
Če ste bili fotografirani kot osrednji motiv fotografije (še posebej, če so bili ob fotografiji objavljeni Vaši podatki), bi moral novinar pridobiti Vaše dovoljenje.
Ne bi pa novinar potreboval dovoljenja, če je fotografija posneta za primer predstavitve celotnega dogodka, ki vključuje tudi Vašo podobo.
