Odgovor:

154. člena Zakona o delovnih razmerjih - 1, določa, da ima delavec med dnevnim delom, ki dela polni delovni čas, pravico do odmora, ki traja 30 minut.

Delavec, ki dela krajši delovni čas v skladu s 65. ali 67. členom tega zakona, vendar najmanj štiri ure na dan, ima pravico do odmora med dnevnim delovnim časom v sorazmerju s časom, prebitim na delu.

Dolžina odmora se v primeru neenakomerne razporeditve ali začasne prerazporeditve delovnega časa določi sorazmerno dolžini dnevnega delovnega časa.

Odmor se lahko določi šele po eni uri dela in najkasneje eno uro pred koncem delovnega časa.

Čas odmora med dnevnim delom se všteva v delovni čas. 

Drugega odmora med delovnim časom zakon ne določa. Pravilnik o varovanju delavcev pred tveganji zaradi izpostavljenosti kemičnim snovem pri delu pa določa, da mora delodajalec pri izvajanju svojih obveznosti za zagotavljanje varnosti in zdravja delavcev pri vsaki dejavnosti, ki vključuje nevarne kemične snovi, sprejeti potrebne preventivne ukrepe, v skladu s predpisi o varnosti in zdravju pri delu, kakor tudi ukrepe navedene v tem pravilniku. Mednje spada tudi zmanjševanje trajanja in intenzitete izpostavljenosti,

Tudi Praktične smernice za delo z nevarnimi kemičnimi snovmi med organizacijske ukrepe, s katerimi naj bi delodajalec zmanjšal tveganja za delavca prišteva zmanjševanje trajanja in intenzitete izpostavljenosti: Delavci naj bodo nevarnim kemičnim snovem izpostavljeni čim krajši čas, intenziteta izpostavljenosti pa mora biti čim manjša.

Za konkretnejši odgovor pa bi morali preveriti določbe vaše pogodbe o zaposlitvi in kolektivne pogodbe, ki velja za vašo dejavnost.