Odgovor:

Delavec lahko poda izredno odpoved, na podlagi 111. člena ZDR-1.

V tem primeru kljub odpovedi pogodbe o zaposlitvi z njegove strani, obdrži določene pravice, ki jih izgubi, če poda redno odpoved pogodbe o zaposlitvi (odpravnina, nadomestilo za brezposelnost,...).

Vendar pa morajo za to obstajati kršitve s strani delodajalca, ki jih določa 111. člen ZDR-1:

111. člen
(razlogi na strani delodajalca)

(1) Delavec lahko izredno odpove pogodbo o zaposlitvi, če:

• mu delodajalec več kot dva meseca ni zagotavljal dela in mu tudi ni izplačal zakonsko določenega nadomestila plače,
• mu ni bilo omogočeno opravljanje dela zaradi odločbe pristojne inšpekcije o prepovedi opravljanja delovnega procesa ali prepovedi uporabe sredstev za delo dalj kot 30 dni in mu delodajalec ni plačal zakonsko določenega nadomestila plače,
• mu delodajalec vsaj dva meseca ni izplačeval plače oziroma mu je izplačeval bistveno zmanjšano plačo,
• mu delodajalec dvakrat zaporedoma ali v obdobju šestih mesecev ni izplačal plače ob zakonsko oziroma pogodbeno dogovorjenem roku,
• delodajalec zanj tri mesece zaporedoma ali v obdobju šestih mesecev ni v celoti plačal prispevkov za socialno varnost,
• delodajalec ni zagotavljal varnosti in zdravja delavcev pri delu in je delavec od delodajalca predhodno zahteval odpravo grozeče neposredne in neizogibne nevarnosti za življenje ali zdravje,
• mu delodajalec ni zagotavljal enake obravnave v skladu s 6. členom tega zakona,
• delodajalec ni zagotovil varstva pred spolnim in drugim nadlegovanjem ali trpinčenjem na delovnem mestu v skladu s 47. členom tega zakona. 

(2) Pred izredno odpovedjo pogodbe o zaposlitvi mora delavec delodajalca pisno opomniti na izpolnitev obveznosti in o kršitvah pisno obvestiti inšpektorat za delo. Če delodajalec v roku treh delovnih dni po prejemu pisnega opomina ne izpolni svoje obveznosti iz delovnega razmerja oziroma ne odpravi kršitve, lahko delavec izredno odpove pogodbo o zaposlitvi v nadaljnjem 30-dnevnem roku iz drugega odstavka 109. člena tega zakona. 

(3) Delavec je v primeru odpovedi zaradi ravnanj iz prvega odstavka tega člena upravičen do odpravnine, določene za primer redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnih razlogov, in do odškodnine najmanj v višini izgubljenega plačila za čas odpovednega roka.

Kot določa zakon, mora predhodno na kršitev tudi opozoriti delodajalca, ter podati prijavo na inšpektorat.

Če dejansko do kršitev ni prišlo in delavec nima pogojev za izredno odpoved, predlagamo, da na to opozorite delavca, ter v primeru spora poiščete pomoč odvetnika.

Več o tem si lahko preberete v naslednjem članku:

Informiran.si - Kdaj in kako lahko delavec poda izredno odpoved?